Moj lep pozdrav!
Jürgensen me je na zadnjem festivalu WS 2019/20 (zimski semester) prosil za kratek (študentski) pregled življenja. Glede na to, da nameravam dočakati 140 let in da bo verjetno tako v kontekstu našega prihajajočega evolucijskega razvoja od sapiensa sapiensa do sapiensa superiornega-hvala NEBESOM-je ta čas morda malo preuranjen . Zato bom samo napisal tisto, kar je nastalo izpod mojega peresa, ne da bi trdil, da je popolno. Lepo se imejte.
Družinska in šolska leta
Rad imam svojo družino. vsi. So prav posebni ljudje z blagim srcem in veliko modrostjo poleg bogate izobrazbe.
Kot višji zdravnik častnega senatorja Thureja von Uexkülla, utemeljitelja psihosomatske medicine, dekan, profesor C4, internist in klinični kemik, je moj oče vedno znova prihajal v stik in konflikt z ministrstvi, oblastmi, uradi in upravami klinik. Številne upravne odločitve je prenašal z veliko mero humorja, saj je v srcu vedno ostal preprost železničarjev sin z Rhöna, ki je ljubil prave življenjske vrednote.
V času svojega bivanja v Ulmu je imel številne poklicne stike z Ministrstvom za znanost in izobraževanje Baden-Württemberga. Ker so človeka, kot je on, z določenim družbenim ugledom, jemali resno, je pozornost pritegnila tudi korespondenca s tem ministrstvom, v kateri je uradno zaprosil za »namizne živali iz rodu musca domestica« za svojo pisarno v univerzitetni bolnišnici Ulm. Musca domestica je latinsko ime za hišno muho in oblasti so se zelo potrudile, da so profesorju dale smiseln odgovor. Korespondenca o tem je še vedno nekje na podstrešju mamine hiše.
Druga epizoda je bila, ko je moj oče pri univerzitetni upravi zaprosil za ogledalo v garderobi za svoje laboratorijske dame na univerzi, kar je bilo sprva zavrnjeno kot nepotreben strošek. Čakal je tri tedne in nato pod rubriko »medicinska oprema« predložil »človeški reflektor«, ki je bil odobren brez težav; navsezadnje ta pomembna naprava stane le nekaj mark.
Moj oče je s kolegoma Ahnefeldom in Burrijem najel ribnik za ribolov v Švabski albi, kjer so jih med ribolovom vedno znova motili deskarji in plavalci. Ustregli so tako, da so na plavajoči kanister sredi jezera nalepili velik napis: »Eksperimentalni ribnik univerze Ulm-plavajte na lastno odgovornost!« Od takrat naprej so lahko v miru lovili ribe.
Tako kot je name moj oče (L! Hasso-Guestphalia Marburg) že zgodaj navdušil s svojo čudovito naravo, altruizmom in velikim znanjem, so me navdušili tudi drugi moški in ženske v moji družini. Predvsem moj stari oče dr. med. Ludwig Walb (L! Merowingia Gießen zu Mainz), čigar medicinsko delo je imelo ključno vlogo pri ustanovitvi gibanja za kombiniranje hrane v Nemčiji in Evropi. Knjiga njega in moje babice »The Hay'sche Separation=Kost« je bila prevedena v osem jezikov in prodana v milijonih izvodov. Babica moje babice je bila rojena Ihring iz Licha, katerega pivo nekateri uživamo še danes. V svoji lastni kliniki tukaj v Hombergu so moji stari starši uspešno izvajali svoje medicinsko in holistično znanje na več kot 100.000 bolnikih. Moj stric dr.med. Martin Noelke, prav tako iz Homberga, je v devetdesetih letih prejšnjega stoletja prvi znanstveno razložil učinek kombiniranja hrane preko izločanja inzulina (nizke ravni inzulina spodbujajo lipolizo), kar so prej razlagali z znanstveno nevzdržnim »kislinsko-bazičnim ravnovesjem«. postal. Moj stric dr.med. Dieter Walb (L! Hasso-Guestphalia Marburg) je skupaj s Kulmannom napisal »nefrološko biblijo« za nemško govoreče območje »Nefrologijo«.
Tudi drugi družinski člani po materini in očetovi strani veliko delajo na področju poučevanja, zdravstvene nege in raziskovanja.
Študijska leta
Vse se je začelo, ko sem se po skupni maturi vpisal na humanistični internat Institut Lucius v Echzellu v Wetterauu z bratom Rommelom II v Gießnu na študij poslovne administracije. Moj brat je opravil abitur kot drugi najboljši v svojem razredu, jaz pa sem mu sledil na četrtem mestu, kar je bilo manj razburljivo, kot se je morda sprva zdelo glede na skupno število študentov v razredu 23.
Pravzaprav sem pred študijem poslovne administracije želel opraviti vajeništvo v bančništvu pri Deutsche Bank v Frankfurtu in sem se tam prijavil. Konec osemdesetih pa so bili možje v črtah tako prepričani vase in v svoj družbeni ugled, da se jim sprva ni zdelo potrebno vsaj odgovoriti na mojo prošnjo-tudi če je bila negativna.
sem vztrajal. Nekajkrat, v nekaj tednih. Že zdavnaj sem zavrnil pozitivno odločitev, ker uradna prijava deadline je minil, vendar ti nisem želel tako olajšati. Mislil bi, da bo odgovor vsaj vljuden, in ker je moje znamenje kozorog, uporabljam svoje rogove.
Po različnih korespondencah, v katerih mi je banka predlagala, naj se prijavim na drugo banko po svoji izbiri v domačem kraju, vendar sem želel nadaljevati v dveh »debetnih in kreditnih« stolpih v metropoli Main, sem končno prejel pismo kadrovske službe Sporočili so mi, da je bilo na eno vajeniško mesto prijavljenih 1040 kandidatov.
Odgovoril sem le na kratko z enim stavkom: »Spoštovani, 1040 je lahko dober-jaz sem boljši. Lep pozdrav".
Kot sem pričakoval, se dva tedna ni zgodilo nič. Nato je v moj poštni nabiralnik pristalo ročno izdelano papirnato pismo v krem barvi vodilnega vodje kadrovske službe Deutsche Bank z lastnoročnim podpisom, ki me je vabilo na osebni razgovor v njegovo najvišjo pisarno na podlagi moje "nenavadne prijave".
Ker sem se medtem prijavil na ZVS za študij poslovne administracije v Gießenu, sem odgovoril le na kratko, se zahvalil za povabilo in prijazno in jedrnato povedal, da se zdaj nameravam pridružiti njihovemu inštitutu na ravni uprave. Nalivanje bi lahko prišlo.
Ob vpisu v našo drago alma mater sem spodaj srečal Sanderja II., ki me je na drugem najvišjem podestu ogovoril, mi čestital za vpis in me vprašal, ali sem že slišal za zveze. Okleval sem, ker nisem bil ravno obveščen, čeprav so bili moj oče, dedek in stric s podeželja (Merowingia Gießen zu Mainz in Hasso-Guestphalia Marburg) in sem imel v širši družini tudi dva strica, ki sta bila Giessen Hessenca.
Sander se je dobesedno obliznil, si zapisal moj naslov in obljubil, da se bom oglasil. Takrat nisem vedel, kam me bo pot pripeljala.
Minili so trije, štirje tedni, v tem času sem dobival razna vabila, ki pa jih sprva nisem upošteval, ker me je bolj zanimala moja mlada ljubezen do mojega dekleta. Vendar sem preklicala prijateljsko povabilo na čebulno torto in Federweißer po telefonu in imela malega X-a na telefonu, ki se mi je zelo prijazno zahvalil, da sem vsaj stopil v stik-zelo malo ljudi bi to storilo. Drugi zelo prijazen vtis o Tevtoniji po srečanju s Sanderjem v glavni stavbi. Teden dni kasneje, na sončen, svetel jesenski dan, sem prišel s predavanja in se spontano odločil, da se zapeljem mimo po Hessenstrasse.
Na kratko: bratje korpusi so bili vsi zelo, zelo prijazni in smo se vohali drug z drugim. Z vsemi sem imel popolnoma pozitivne izkušnje in sem bil zelo navdušen nad tevtonsko toplino in naravnostjo. Tako sem se odločila, da bom postala lisica. Katastrofa je imela svoje.
Sezona lisic je bila razburljiva, poučna in pospremljena z veliko zabave. Nebesa so nam nato poslala mojega Confuchsen Kemkesa, katerega legendarna horizontalnost me je navduševala še vrsto semestrov. Hej, zabavali smo se!
Še vedno imam lepe spomine na svojo prvo "osmico" z Little A okoliščina, ki se mi je zdela zelo strma. Previden požirek.
Moja naravna genetska naklonjenost rumenim pijačam mi je omogočila, da sem naslednje semestre doživljal relativno razburjeno. Sledile so funkcije sekretarja, seniorja na 149. ustanovnem festivalu in nato na 150., ki smo ga praznovali v Martinshofu (Kommers) in na Gleibergu (žoga). Takrat si nisem predstavljal, da me bo pot pozneje pripeljala na »sedež študentskega zbora Kösener Corps«.
Gießener SC kot predmestje KSCV 1992/93
Misli in spomini[//color]
Leta so minila in zavedam se, da je 27. obletnica našega časa v predmestju. Gießener SC je bil odgovoren za izvedbo zadnjega kongresa v Würzburgu v letih 1992/93, preden je oKC v letih 1993/94 pod vodstvom Göttingen SC s predsedujočim korpusom Teutonia-Hercynia pod vodstvom lokalnega tiskovnega predstavnika Oliverja Sengerja našel svoj upad v Bad Kösen . In ta korak zdaj zaznamuje 25. obletnico z novim predmestjem Giessen leta 2019.
Od takrat se je marsikaj zgodilo ne samo v društvu, ampak tudi v svetu in v vseh naših življenjih.
Predmestje Gießen je svoj čas v pisarni postavilo pod vedno večji nadzor javnosti in spodbujanje nadaljnjih temeljnih vprašanj v zvezi z našo samopodobo študentov Kösener Corps. Za nas Giessen Tevtonce so bile te naloge razmeroma novo ozemlje, saj smo bili dokaj zadržani, ko je šlo za »zadeve Kösener« v zgodovini našega korpusa. Na našo nalogo kot predmestja je pomembno vplivala-skupaj s takratnim münchenskim odborom VAC pod vodstvom Benna Kießela, Frankoniae München s pripravo prihajajoče selitve kongresa na Saško-Anhalt.
Na kratko: Ugotovili smo-na naše prijetno presenečenje-da so številna srečanja različnih komisij v krovni organizaciji in drugih strukturah pretežno pozitivna in v raznolikih razpravah med starimi in mladimi vidimo pravo korist. V letih ponovne združitve, vsije bil navdušen nad nalogami, ki so bile pred nami.
Tiste dni so zaznamovali prelomni družbeni pretresi, ki so prizadeli celotno Nemčijo in s tem tudi naše društvo. Že zgodaj v dneh ponovne združitve se je v KSCV in VAC pojavila misel o morebitni zgodnji vrnitvi h koreninam v Bad Kösen in ta misel je pomembno določila tudi naše delo kot predmestja Kösen.
Po sreči so našo predmestno ekipo takrat poleg Tevtoncev sestavljali tudi Halle Normani, katerih korpus je pripadal okrožju Magdeburg. Predmestje Göttingena, ki nas je nasledilo na položaju in organiziralo prvi Kösenerjev kongres v Bad Kösnu v povojnem obdobju leta 1994, je bilo pod vodstvom predsedujočega korpusa Teutonia-Hercynia s predstavnikom predmestja Oliverjem Sengerjem-prav tako korpusom iz okrožje Magdeburg. Prijateljska bližina članstva v skupnem krogu med Halle Normani iz Giessna in Göttingena nam je vidno olajšala sodelovanje z namenom, da se kmalu vrnemo v Bad Kösen. Predmestni tiskovni predstavnik Senger je bil impresivna osebnost, človek odličnih pogajalskih sposobnosti in razorožitvene duhovitosti (»Gospod Senger, ali res na vsako vprašanje odgovorite s protivprašanjem?« Senger: »Kako to mislite?«).
Kot predmestje Giessna so naši Tevtonci pogosto potovali v nove dežele, zlasti v Bad Kösen in Rudelsburg. Tako kot naši predhodniki na položaju, SC Freiburg s predsedujočim Corps Rhenania in pred tem SC Frankfurt s predsedujočim Corps Austria, smo imeli tudi mi Giessen številne razprave in sestanke ne le v naših odborih, ampak tudi z mestom Bad Kösen in hotelirjev , Hrabrega viteza in mnogih drugih »uradnikov« za pripravo vrnitve našega društva v Bad Kösen.
Glede na ta skupni cilj KSCV in VAC ter navsezadnje tudi mesta Bad Kösen, je med vsemi vpletenimi obstajal velik "we feel", kot sem zaznal in čutil. Študentje korpusa iz najrazličnejših okolij so delali z roko v roki in se z veliko predanostjo posvetili skupni, združujoči ideji o ponovni izvedbi konferenc na naši prvotni lokaciji.
Nekaj lepega na koncu mojih spominov, da morda malo opišem razpoloženje tistih dni: vsi poznamo »Kösen Raute«, ki je kot velika tabla na dvorišču Rudelsburga na steni proti Saale. . Ta diamant so v steno s plaščem in bodalom-na skrivaj in v rokavih-vgradili predani starci dva dni, preden je bil Rudelsburg razglašen za spomeniško zaščiteno stavbo, zato je zdaj sestavni del spomeniškega varstva Rudelsburga. . Honi soit qui mal y pense...
Osebno sem do neba hvaležen, da sem bil del dogajanja v teh razgibanih dneh in sem lahko spoznal toliko izjemnih dijakov korpusa, za katere se še danes spominjam, da so obogatili moje življenje. Vedno sem povezan in hvaležen v duhu in srcu svojemu korpusu in še posebej takratni lokalni ekipi-brez številnih dobrih duhov, ki so vsi prispevali svoj delež v tistih dneh, ne bi prebrodili nevarnosti prelomnice. tako dobro.
Po letih fizične odsotnosti iz korpusa sem bil res vesel, da sem našel pot nazaj v korpusni dom na 180. Festival Fundacije leta 2019. Toplina, ki sem jo tam srečal od starih, res dragih prijateljev in upanje prebujajoča »mlada zelenjava« Čutil sem in čutim tudi zase globoko v srcu. Beseda »CorpsBRUDER« ima za nas, Giessen Tevtonce, verjetno bistveno intenzivnejši pomen, kot se običajno izvaja v drugih združenjih, ki so običajno številčnejša.
Aktualni dogodki
Začelo se je, ko sem se spomladi 2019 registriral pri CorpsConnect, da bi prispeval svoj skromen prispevek k humanitarnemu, izobraževalnemu poslanstvu študentskega telesa Corps. Takrat sem imel še EN računalnik. Čez nekaj tednov bom zapolnil ducat.
Ko sem na CorpsConnect objavil prve svoje misli o aktualnih zadevah, sem bil deležen ostrega nasprotovanja nekaterih gospodov zdravnikov, ki niso imeli dostopa do ezoteričnih čudakov. Vodstvu foruma so svetovali, naj me ustavi.
V bolj ali manj vljudnem zasebnem pogovoru je vodja platforme ustanovil mojo lastno skupino »Worldly & Supermundane«, v kateri je želel, da sem v dobrih rokah.
Nato sem objavil nekaj več v glavni sobi, kar je naletelo na ostre besede vodstva foruma in zahtevo, da se moje objave takoj izbrišejo. Nato sem prosil vodstvo foruma, da izbriše moj račun s platforme, kar je bilo storjeno po treh minutah. Komaj so čakali, da se me znebijo.
Vmes, kmalu po »znanstveni izgonu« in nagobčniku s strani študentov korpusa, sem vzporedno z nemško in mednarodno stranjo objavljal tudi na Twitterju. Besedilo o telepatiji, ki sem ga povezal tam, je pritegnilo pozornost enega vodilnih in najvplivnejših svetovnih (mejnih) znanstvenih podcastov, ki je ponudil me mesto predavatelja na njihovi univerzi, ki deluje globalno na internetu, in zagotovil tehnične zahteve za to.
Istočasno, ko sem tam aktiviral svoj učiteljski položaj (ki ga verjetno ne bom prevzel), me je podjetje za programsko opremo, odgovorno za moje projekte pretakanja internetne televizije (zdaj vodim dva studia za internetno televizijo), vključilo tudi v njihovo internetno univerzo in dalo me status kreativni svetovalec . To podjetje mi je zagotovilo tudi programsko opremo in tehnične zahteve za delovanje moje spletne trgovine v moji spletni trgovini (http://www.brahbata.world), katere izdelki se prodajajo po vsem svetu.
Dokončanje moje domače strani https://www.brahbata.space je zagotovilo, da so moje različne posvetne, duhovne in življenjske ponudbe na voljo v nemščini in angleščini, ki jih je mogoče postreči na tamkajšnjem forumu v 57 jezikih, vključno z mandarinščino, standardom japonščina in galščina; poleg arhiva je integriran tudi tok. Samo domačo stran sem zasnoval predvsem z uporabo HTML, Jave, Javascripta, Cascading Style Sheets (CSS), Flasha in php.
Še naprej bom širil ponudbo studiev, verjetno pa ne bom prevzel učiteljskih mest. Pravzaprav bi lahko igral "Prost" na CorpsConnectu, vendar trenutno stvari nekako dobro potekajo. Vsaj tako misli moja prijateljica Tanya, britanska porno zvezda v New Yorku, ki je bila močno vpletena v izvajanje mojega predloga svetovne ustave (https://www.brahbata.space/Aquarius-Thesis.html), in mojo prihodnost 27-letna žena, narednica ameriške vojske Angela Mayson, trenutno stacionirana na Norveškem in prav tako trenutno v koronski karanteni.
In CorpsConnect me muza. Obstajajo stvari.
Svoji trenutni računalniški zbirki sem pravkar dodal očetov model kupeja, predmet njegove habilitacijske naloge, in njegov model biokemičnega računalnika. Čas v predmestju je bil nekaj časa nazaj, a še danes intenzivno ostaja v mojih mislih. Trdno prepričanje v svobodo, enakost in bratstvo je tisto, v kar verjamem v študentskem času in kar se mi-recimo-trenutno zdi razširljivo. Tako kot je moj ded po materini strani prejel zvezni križec za zasluge tukaj v Hombergu za ustanovitev in širitev nemškega Rdečega križa v okrožju Vogelsberg, bom tudi jaz vse življenje delal za ENO stvar:
Mir na zemlji.
