Cognizance – Trauma
Posted: Fri Dec 03, 2021 3:54 pm
Travma?
Življenje so sanje
Hodimo po poteh, ki jih deloma prikliče in manifestira kolektivna zavest, deloma pa naša individualna zavest. "Zavest" je zavajajoča izbira besed, saj opisuje stanje popolnega nezavedanja. V sanjskem "življenju" veljajo določena pravila narave. Vsak od nas prispeva k veljavnosti, ohranjanju in oblikovanju teh zakonov s svojim individualnim prepričanjem o njihovi nezlomljivosti. V naših skupnih sanjah je vsem čutečim bitjem omogočeno, da doživljajo obdobja počitka in spanja. V teh fazah preoblikujemo tisto, kar običajno imenujemo sanjanje. Naša izkušnja med spanjem je zato dragocena priložnost, da podvomimo o svoji "budni zavesti" - saj je tudi ta po drugi strani le sanje, v sanjah, v sanjah.
V zavesti ter v prepoznavanju tistih pravil in zakonov, ki urejajo našo kolektivno izkušnjo, se odvija njihova manifestacija. Naravne zakone, ki so - četudi kolektivno - le sanjski, je VEDNO mogoče preoblikovati in premagati. Astralna potovanja, duhovna zdravljenja, časovni skoki, telepatija, telekineza in druge zunajčutne zaznave so izraz premagljivosti zakonov, v katere na splošno verjamemo - in ki zato oblikujejo našo resničnost.
Seme prave in vzvišene misli - ko je enkrat posajeno - obrodi svoje sadove ob pravem "času".
Čas je merilo, ki se uporablja za ugotavljanje razlike ali korelacije med delom vzroka in odmerkom učinka v naših kolektivnih sanjah. Čas in prostor sta identična - oba sta različna izraza za isti pojav na naši izkustveni ravni in opisujeta prostor, ki je *med* dvema dogodkoma. Morda je pomembno, da želimo spremeniti te sanje, ki jim pravimo življenje, vendar menim, da jim nikoli ne bomo mogli odvzeti njihovega prvotnega značaja, kot ga trenutno vidim jaz, ki si ga želi božanska ljubezen v nas. Cilj naših prizadevanj je torej morda v tem, da v svoji zavesti prepoznamo življenje kot "sanje" in ga želimo premagati. Z drugimi besedami: v sebi lahko izrazimo željo po prebujenju.
Prebuditev lahko dosežejo le tisti, ki sanjajo - in pri tem postopoma zorijo - in se "resnično" zavedajo, da lebdijo v iluziji. Če pride do prebujenja posameznika, kar je med drugim doživel Gautama Buda, in če se ta posameznik odloči svoje spoznanje posredovati vsem spečim ljudem, se sanje kolektiva spremenijo. Vsi se gibljemo v svojih sanjah, vsi širimo svoje meje v življenju, vsi stremimo k svetlobi božanskega vira ljubezni. Naša prizadevanja in težnje so lahko ubogljive ali intenzivne; lahko smo resni, duhoviti, smejoči se ali lažnivi umi - na koncu bomo ugotovili, da smo vse vedeli, še preden se je naše potovanje začelo. "Realnost" je delovanje - vzrok smo mi sami.
