Glass people
Ujete duše, katerih navezanost na materialni svet v času življenja otežuje njihov odpust s te ravni po "smrti", še naprej živijo kot manifestirana duhovna bitja sredi zemeljske flore (v naših zemljepisnih širinah predvsem v gozdnih območjih). Po videzu so videti kot "stekleni ljudje", tj. imajo humanoidne obrise in so astralne narave. Ker njihov sedanji obstoj temelji na frekvenci, ki je drugačna od naše človeške ravni doživljanja, jih običajno ne moremo zaznati z "normalno zavestjo" in se zdijo - v meditativno-kontemplativnem razpoloženju zavesti - včasih zelo nežni in prozorni. Poleg spremenjene vibracije tudi njihov sedanji videz ustreza njihovemu nekdanjemu "materialnemu" videzu kot človeških bitij naše vibracijske ravni, tj. imajo tiste fizične obrise, ki so jih že prevzeli v času svojega "življenja".
Tako kot je vsaka oblika obstoja po svoji naravi pogojena s trpljenjem (ki ga je mogoče premagati), tudi astralna projekcija teh ljudi iz stekla vsebuje trpljenje. Večina teh duš se počuti ujeta v tem stanju in vidi odrešitev predvsem v ponovni pridobitvi fizičnega telesa. Upanje in prizadevanje nekaterih "fizično manifestiranih" ljudi za povsem netelesni obstoj se zdi tem dušam vsaj nerazumljivo. Čisto duhovni obstoj duše (in njen - z zavestjo povzročen - izraz) lahko torej poteka na različnih ravneh in vse niso enako zaželene.
Vendar je tudi to stanje "prosojnosti" za dušo oblika doživljanja, ki je dragocena. Življenje si prizadeva, da bi se manifestiralo in izražalo na vseh ravneh, in le - s strani duše izbrana - omejenost lastnega uma nam omogoča, da ta stanja izkusimo.
Ko spoznamo, da je duh, bitje, duša v svojem pojavljanju neomejena, ta vmesna stanja niso več potrebna. Takrat duša doživlja univerzalno in absolutno ozdravitev in ne potrebuje več vmesnih stopenj na poti k popolnosti. To odločitev lahko sprejmemo kadar koli in ne zahteva posebne oblike izražanja. Že sama namera, izjava volje, je dovolj, da se vsakemu življenju podeli svoboda.
V že zoreči dobi ljubezni bodo povzdignjena in osvobojena celo tista bitja, katerih videz je materialen, a vendarle ni telesen.
Vse postajanje je le manifestacija biti.
